 |
| srček pa pljuča. 😀 na poti… |
Pa smo prišli.
 |
| fantje, kaj pa to? 🙂 |
David, Ines, Sonja in Bojč. V to noro hico vseh hic. Kaj si ti nor malo…
 |
| brez zamere..samo to je dobro. 🙂 |
In tako se začnemo pritoževat najprej nad vremenom.
 |
| foto: Sonja. Mi je všeč bila ta spontanost. |
Pijača pade, potem pa se začnemo počasi mi malo premikat proti vhodu…lokacija se menjava…senca in sonce…in še kak idiot, ki ne razume, da se enih stvari NE počne…(in se obnaša idiotu primerno)…
 |
| naše rožice… |
Tekma z Radljami je res prijateljske narave. Tu pa tam kdo koga pošteno vseka, tu pa tam kdo pošteno zadrema, se zgreši kaki penal ali dva…
 |
| Prišli so… |
Alen, Matjaž in Marcos so za 0:3 zrihtali zmago.
 |
| po golu… |
Igrali so praktično vsi…borili eni manj, drugi več. Ene smo opazili, enih niti nič kaj…
 |
| prvih 10. Arghus se je poškodoval. 🙁 |
A za prvo tekmo je bilo čisto fajn…
 |
| izgbljeno? najdeno. 🙂 |
Pol smo se spet malo družili, malo slikali…
 |
| drugih 11. |
In ja, to je moja prva fotografija z našim golmanom (za ene stvari se pač čaka)…
 |
| dame in gospodje, g. Pridigar. Končno. |
Pa smo pešakali proti bazi štiri…
 |
| počasi je zašlo…al nekak tak. 🙂 |
Še vmes šli v pekarno (se razume, da hrana pač mora bit) in sem to štručko pojedla ravno pol ure po končani otvoritvi (ker pač nimam osem rok)…
 |
| naj nam bo toplo…:) |
Fantje so se pripeljali z busom, bakle so malo gorele, pol ceste se je zaprlo (ker še Ludo bar pač ni v luftu, ampak ob cesti), pol so fantje malo papice dobili, mi pa smo malo bluzili tam okoli. Kot zmeraj.
 |
| čaka da se odpre… |
Coca-cola z vijolčno slamico je bila zakon…pa na koncu še ena tudi…
 |
| tu smo malo prišli. |
Hvaležna super družbi za super čveke in super veselje in fajn, fajn…
 |
|
| zajčič vijolčni. 😀 p.s. Beno, je lep, ne? 🙂 |
Vročina je spustila. Mo je začelo celo zebst (hudič, če te še edini, ki bi te naj grel, zgine v lokal in ga nikjer ni).
 |
| Ines je rekla…poglej…poglejte res dobro… 🙂 |
Pred tem so fantje malo prišli. Se malo poslikali. Tava je zrihtal. Pa koroški gospod tudi. Otvoritev namreč. Pa smo se nafotkali, načvekali, nasmejali.
 |
| tak sta dol to potegnila. |
Si dali roke, kakšno rekli. Hvala vsem mojih dečkom, ki so me vedno znova tako veseli. Še posebej presenečena nad osebo, ki me je še blizu stadiona presenetila s prijaznim pozdravom. (res, bojna sekira Kopra je zakopana).
 |
| sončki naši. |
Hvala vsem za prisrčne besede, fotografije, čveke…
 |
| neprecenljivi nasmešek. |
Za konec pa še posebna zahvala novemu trenerju. Prijetno nas je presenetil. Jaz pa sem hotela fotko. Se predstavila in tudi g. Ban je lepo povedal…(čisto bila navdušena).
O gospodu nimamo kaj rečt slabega. Fotka pa ostaja za spomin.
 |
| g,. Čačić |
Coca-cole so se spraznile, štručka je izginila, Beno se je med pijačami nekje izgubil…
Mi pa smo se počasi poslovili…bil je to zelo naporen vikend.
Vseeno je treba priznat, da smo se imeli super fajn in da bi bilo boljše še, če bi prišel še kdo…ker na trenutke pa res pogrešam še svoje prijateljice in prijatelje, s katerimi delim tekme in prijetna doživetja…
Eni ljudje v mojem življenju so pač unikatni, nimaš to kaj.
Vsem, ki ste bili z mano…pa to kmalu spet ponovimo.
Fotografije ostajajo, spomini tudi…
Vidimo se v sredo…
Res ste me presenetili v tolikih lepih stvareh…hvala. Ne znam povedat dovolj.
In ker je že 17. junij…le še vse najboljše, naš dragi Robi Berič. Saj tak veš, da te imamo radi in ti želimo vsega lepega…
Noč ima svojo moč…jaz pa utrujena od tipk, lepih trenutkov in skritih želja odhajam dalje…
Se beremo.
Rada vas ima. Mo. :*
Foto: Dejan Laketić