 |
| leta 2011, foto: BB |
Lagala bi, če bi rekla, da se mi sploh sanja, kdaj je prišel v Maribor.
Za mene je tukaj že od nekdaj.
Statistika na uradni klubski strani pravi, da je imel prvi nastop 3. marca 2007. Torej…dolgih šest let je že mimo…
 |
| s sinom pozirata Gregeju. foto: BB |
In kaj…11510 minut na igrišču, 41 golov…
A to so samo nepomembne številke fanta, ki je naš.
 |
| Dejan in Mitja, 2011 prvaki. foto: BB |
Čeprav je Slovenec šele kratek čas, je dečko, ki ga iščeš.
Velik človek, velik igralec, borec, fant, ki ti seže do srca.
 |
| z Alešem, foto: BB |
Je mož in atek. Prisrčen, dobrovoljček, vedno prijazen, vedno tisti, ki si ga vesel, ko ga srečaš na ulici.
Na igrišču je borec, ki se ne da kar tako.
Želim si, da nikoli ne bi odšel, ker ima nekaj, kar nima vsak.
Mezginjo mu pravim, eni mu kdaj grdo rečejo tudi Kečap, čeprav verjamem, da ne mislijo slabo…
Najine prigode z Dejanom, so zanimive…
Ena izmed prvih je, ko smo se po tekmi v Lendavi srečali pred pekarno. Aleš me je takrat vprašal, kak se mi je zdela tekma… Ne bom pozabila…igrali smo dobro, prvič je v vratih stal Jasmin (ki sem ga kasneje tudi vprašala kako se mu je zdelo za prvič), delali so se fantje norca iz konkurence, pa vendarle dali samo dva gola. A zmagali.
 |
| vijolični bojevnik 2009, foto: NK Mb. |
In Alešu sem takrat rekla, da bi mogli zmagat 5:0. “5:0,” me je začudeno vprašal. Pa nisem tako mislila. Samo tako dobro so takrat igrali, da se mi zdelo, da bi morali to vedat. Še tedne po tem se opravičevala. Včasih se kje nerodno izrazim, ljudje, ki me ne poznajo dobro, pa ne vedo kolikokrat se jaz tudi malo šalim. Ali pa uporabim sarkazem…
Eno bolj zanimivih srečanj je bilo lani na prvem treningu. Ko si je ena od nagrajenk izbrala Dejana…takrat je ponosno govoril o družini in kako rad gre v park in kako mu je bolj pomembno, da je z njimi, kot pa dopust v toplih krajih. Gane te do solz. Fanta kot je on, iščeš po svetu.
Na otvoritve nogometne šole smo se zelo zabavali. Vedno se smeji ta naš Dejan. In tudi z njim sem naredila fotografijo (ki je na tem mojem blogu že vidna). In takrat si je po pozornost od Marcosa prišel zadnji. Kapetan ga je poklical kar “Slovenac.” Nasmešek je seveda sledil…
 |
| med navijači. |
Bodisi da ga srečam na kakšni prijateljski tekmi, na ulici, ali treningu. Vedno si vzame minutko, vedno ima tisto toplino na obrazu in prijaznost.
Ko postanemo prvaki, žari na odru. Srečen je.
Vem da ima rad nas, naše mesto in da se med nami počuti dobro.
 |
| njegove hlačke v pralnici. |
Z razlogom je postal vijolčni bojevnik 2009. Z razlogom je z nami.
Zadnji borec za pravico na tekmah proti Olimpiji. Večno ga tolčejo in mu nagajajo. Na eni izmed tekem proti žabcem je hitro izgubil živce in dobil rdeči karton. Vsem nam je žal, da ni nasprotnika udaril še bolj (čeprav smo fejst proti nasilju) in predvsem…čisto na koncu tekme.
Pred leti, ko še žabci niso bili v prvi ligi…smo z njimi igrali v pokalu.
Ker po mnenju žabcev, Dejan ni ustavil igre, so ga tako napadli..
Ostale fotografije iz tekme: mb-olimpija pokal by Marko Pigac
 |
| pokalna tekma, foto: Marko Pigac |
Je pa naš. In ker je naš, ga imamo radi.
In ker je Dejan Mezga.
V ponos si štejem, da te poznam, si naš naljubši sosed in v srcih imaš posebno mesto.
Hvala, ker si in ker ti ni vseeno.
Zmagovalec si in zmagovalec boš.
Upam, da te kmalu spet vidim na igrišču. Vem da boš blestel in dal vse od sebe.
Z razlogom je ta blog napisan…ker samo najboljši (se razume, da po mojem mnenju in vem da nisem edina) si zaslužijo velik aplavz in čudovite komplimente.
In pusa za malega. Ker je sonček, kot sta njegova čudovita starša. :*
 |
| na otvoritvi kapetanove šole… |
Foto: Dejan Laketić