Plusi in minusi…

Želim si še več takih tekem! Ker potem nas bodo vsi naslednji nasprotniki pojedli… 🙂

Uf, dovolj heca. Še iz stadiona nisem prav stopila, ko so bili forumi in naša fb stran polna stavkov, da je bila tekma prodana in da nimamo v Evropi nobenih šans.

In to pišejo ljudje, ki jih vidim na tekmi mogoče enkrat na leto, al pa se gužvajo za evropske karte.

A vendar sem že sredi tekme, na kateri sem se hudo dolgočasila, spraševala, kaj vam naj napišem ob morebitnem porazu, ki se je kazal zelo hitro. 

Bunker Kranja, ki je vedno znova katastrofalen.

Naša igra kot zgubljena v vetru.

Sodnik pa je prišel verjetno iz kake tuje države, kjer nogometa sploh ne igrajo.

In potem smo res izgubili. Ne samo to. Po prvem polčasu še Arghusa. Komu gre v nos, se sprašujem vsak dan znova. Najboljši obrambni igralec, kaj smo ga kdaj dobili. Borec, grize, tolče…je pravi v svojem delu igre. Vedno sem čakala na igralca, ki bo tako robusten, ki bo tako želel igrati. 

In ko igra, igra vrhunsko. Potem pa ga sodniki tolčejo, kot da nimajo kaj boljšega za počet.

Prejšnjič štiri tekme prepovedi, tokrat bo koliko? Do konce sezone? Bodo potem eni boljše spali?

A če sem iskrena…je bila naša igra…polom. Žalost. Nič od nič. Nikogar ne moreš pohvalit, ker nihče ni ničesar pokazal. Bilo je vse skup kot uspavanka za lahko noč.

Prijatelji na tribuni so se mi smejali, jaz pa sem si samo želela gola, vzpodbujala fante, si želela ta gol…ne moremo spet sklonjenih glav iz Kranja. 

Vedela sem, da bo težko, a da bo tako težko…ne, to pa ne. 

Smejimo se dostikrat vprašanju “pa veš kdo sem jaz?”

Danes sem se resno spraševala…kdo smo?

Rezultat danes 1:0. V četrtek 1:0. Zmagovalca sta milje narazen po kvaliteti. 

Danes se je zdelo, da bi lažje premagali Lazio, kot bi Triglav. 

Motivacija? Denar? Navijači?

Sprašujem se, kaj naše nogometaše vleče v take ekstreme…

Nikoli ne bom verjela v stave in take kozlarije, ki jih dnevno berem. Pravi navijač na to ne misli. Pelje se kilometre daleč, da vidi svojo ekipo. 

Res je, rada imam te fante. Bolj kot si lahko eni predstavljate. Eni niti veste ne, kaj vse čaram, da bi bilo vse vsak dan bolj vijolčno…

Ne rata zmeraj, se pa vedno trudim.

Vedno bom navijačica Maribora. Tega mi ne morejo jemat porazi proti Triglavu, ne morejo mi tega jemat nergači, ki ne vedo kaj je nogomet. Tega mi ne morejo vzet kavč navijači, ne tisti, ki samo doma čakajo, da naš klub izgubi.

Vseeno pa vem, dragi vijolčni dečki, da imate naporno sezono. Že za mene navijačico je, kak mora to bit šele za vas. A prosim, naj nihče ne pozabi, čemu se mi odrekamo, da smo z vami…

Vem, nihče nas ne sili…a če nas vsaj malo spoštujete, boste na tekmi naredili nekaj za nas –  igrali boste za nas. Ne zase. Ne za svoje plače, ne za svoje družine. Za navijače. 

Tudi tokrat poudarjam, da od igralcev pričakujem samo spoštovanje in da se da vse od sebe. Danes niste, dragi igralci, dali nič. Zdelo se je samo, da ste prišli, da odigrate in greste domov. Samo kaj ko ste bili prepočasni, premalo zahtevni do sebe. 

Ja, sodnik vam je lomil krila. A niste šampioni, da dokažete državi ravno nasprotno?

Včasih bi vas vprašala…kako si drznete…?

Slab dan imate, tudi mi ga imamo…samo predstavljajte si, da bi delali na firmi, kjer bi si privoščili tak slabi dan…kje bi bili?

Ste moj najljubši plus in minus. Ne znam si predstavljat življenja brez NK Maribor…

Bilo je to sončno gostovanje, kjer smo se do solz nasmejali. Krasno je bilo.

Pred tekmo smo imeli  “vuf” družbo. Ta kuža nas nikoli ne bo pozabil, kot tudi mi ne bomo njega. Tri navijačice so ga razvajale, en pa mu je celo frišno vodo prineso. Res smo pravi huligančki.

Hvala kranjskim organizatorjem, da so zakomplicirali do konca…

g. Dolinarju za lepe besede o našem klubu in tem, da je pozabil na našo eno menjavo.

Hvala huligančkom za družbo, Alešu za šoferske trenutke. Vsaka čast, da si preživel v tem dežju. 

Vse najboljše, dragi prijatelj (še petič) in naj ti bo 30+ posebno doživetje.

Mati in Simona…nič ni isto, če vaju ni zraven.

Enkrat pride dan, ko pade tudi Kranj. Tudi Koper je, ko smo že skoraj obupali. 

Vendar prosim, prespite. Pozabite.

A drugič se borite. Ne za vas, za nas, če ne gre drugače.

Ta poraz se je zgodil z razlogom…

Pa naj z razlogom napišem, da pravi navijači bomo vedno tu…nekako nočemo it…tudi če nas kdaj pa kdaj odganjate.

Najboljši navijači in najboljši igralci…rada vas ‘mam. :-*