Nekaj najlepšega zadnjih dni je zagotovo otvoritev nogometne šole našega kapetana Marcosa Tavaresa.
 |
fantastičnih šest. 😀 |
Ko smo se v soboto po tekmi zmenili, da gremo in je Jasmina predlagala (nečloveško) uro deset, sem si mislila…pa res moramo?
A na koncu smo ji bili vsi neizmerno hvaležni za vsako minuto, ki je nismo prespali.
Točno ob 10h sem prišla v Miraga, kjer je Jasmina pridno čakala, ko pa so prišli še Alen, Biserka, Aleš in Simona, pa smo bili popolni, da gremo…
In smo šli.
 |
On. |
Na poti so nas spremljali tekmovalci v Eko Maratonu in Biserka je bila tako navdušena, da je predlagala, da gremo drugo leto v Radence tudi mi. A ti žal, draga kapetanka sporočam, da s te moke moje, kruha ne bo…
Pogledali smo na prizorišče pri OŠ Borcev za severno mejo in videti je bilo prav prisrčno…
 |
NŠ M.T. |
Opravili smo se na samo prizorišče, kjer smo navijali kot se za navijače spodobi, zmagovali z vsemi šolami, ustanovami, vsemi otroci, ki jim je nogomet v neizmerno veselje…
 |
zmagovalci so bili vsi. 😀 |
Druženje s temi simpatičnimi fanti je bilo nekaj prekrasnega in predvsem pristno veselega.
Ker je del kapetanove nogometne šole tudi Jaka, sem bila vesela, da sva se znova srečala. Fant vem, da bo uspel, saj je zagnan, kot malo kdo…
 |
Jaka. |
Uradni napovedovalec je bil sicer zelo neposrečene sorte, se je pa resnično trudil, da smo bili obveščeni o vsem, tudi če se je vse dogajalo s kratkimi zamiki.
 |
Gulaž. |
Ko nas je povabil na “gulaž” smo se iz srca nasmejali, smo se pa odločili, da se v vrsto postavimo tudi mi. Ker ni bilo nikjer nič fraj, smo si naredili svoj prostor pod soncem in dobili iz strani organizatorja še Laško malt (malo prikritega oglaševanja dobre pijače ne škodi).
 |
odlično. |
Vmes nam je dober tek zaželel sam šef Marcos, pozdravili pa smo tudi vedno simpatičnega Arghusa.
Ker opažam, da že nakladam, prihajam k bistvu…
 |
svet je naš prijatelj. |
Ko smo v sebe “vnesli” res dobro hrano in pijačo (lačen si res drugačen in potreben si res poseben), smo jih počasi dočakali…
 |
Jovan, ker ga nimam na skupni. |
Prišli so vsi…Celotna ekipa nogometnega kluba Maribor, pa še g. Knuplež in g. Gajser so se pridružili. G. Wernig je pridno klikal po fotoaparatu, mi pa tudi…
 |
Gasilska. |
Po fotografiranjih in “kletki”, smo prišli na vrsto tudi mi. Kot najstniki in mali otroci smo stali tam in se fotografirali.
 |
okrepčilo. |
Kot da jih vidimo prvič…
Aleš M., ne bom povedala, kaj sem ti obljubila, da bo v blogu, ker nočem, da je v blogu kaj brezveznega….
 |
z našimi fanti. |
Sandi hvala, ker si del te nogometne šole…
 |
glavni trener šole. |
Dejan, krasen Slovenec si in ponosna sem, da si del nas.
 |
Mezginjo. 🙂 |
Arghus…ostani takšen borec kot si…s soncem obsijan.
 |
naš borec. 🙂 |
Marcos…bravo in poklon za tako čudovitno nogometno šolo. Z govorom in dejanji si pokazal kako velik človek si. Ganil si me s svojimi besedami in želim ti vse najboljše.
 |
kapetan. 🙂 |
Mitja V., ne vem kam si mi pobegnil, a v enem naslednjih blogov boš glavna zvezda… 🙂
Vsem hvala za krasno druženje, fotkanje…
Lepo je, da ste prišli in da ste del nas…polepšali ste nam popoldan s svojim pristopom in neizmerno pozitivnostjo…
Krasno smo se imeli…
Prijatelji huligančki so se pridno poslikali in vsi odšli srečni in zadovoljni domov…
Na koncu sem si privoščila odličen koktajl, sledila je še ena Miraga kava…
 |
koktajl. |
Potem pa to, kar sem omenila Jasmini že ob pol desetih…Kaj bomo kaj jedli?
In smo…pizzerija Ali…ja, pojedla sem celo…in ja, to je mala pizza. 🙂
 |
lačen, bolj lačen, Mojca. 🙂 |
Potem pa sem spoznala končno tudi našega dragega Mertija, the mačka in njegovega nič kaj, do njega, prijaznega prijatelja malamuta…
 |
mr. Malamut. |
In ko sem že mislila, da je dneva konec…
 |
Merti. |
So mi zaprli Titov most in odločila sem se, da grem mimo Ljudskega vrta…
In je nastalo še tole…Bravo Teo, tvoje mojstrovine so našemu mestu v slavo!
 |
na južni. |
In tako…
Končal se je krasen in nepozaben vikend…
Hvala bojevniki, huligančki, hvala vsem, ki vam ni vseeno in hvala vsem, ki boste ta blog prebrali do konca…
 |
midva z Mertijem. 🙂 |
Kapetan, srečno v novi nogometni šoli, naj se ustvari številne nogometne upe in iskrena vijolčna srčka, kot si ti sam…krasen si in štejem si v čast, da si želiš svoj svet deliti z nami.
Radi te imamo. 🙂
 |
vijolica z Aleševega vrta. 🙂 |