Select Page
Pravzaprav bom tudi tokrat začela, da smo navijači znani kot pretepači, huligani, tisti, ki kamorkoli pridejo, se vzganja okoli nas panika in nemir…
No, pa dejansko ni tako.
V resnici smo po večini vsi zelo izobraženi. Imamo ekonomiste, pravnike, strojnike, mehanike, tudi poštarje in ljudi na visokih položajih.
Imamo tudi marljive delavce, ki garajo tudi po 16 ur na dan, da so potem drugi dan lahko na tekmi in se s šefi borijo za proste minute, ki jih namenijo nogometu.
Hkrati pa smo navijači znani tudi po svoji dobrodelnosti, o katerih pa v medijih ne boste slišali dosti…
Zbiramo denar za otroke in družine v stiski…Viole so eno leto zbrale več kot 4000€.
Pridni smo pri zbiranju zamaškov tako za otroke, kot zdaj za Simona (več na Za Simona).
Papir namenjemo tistim, ki ga potrebujejo, da z reciklažo preživijo skozi mesec.
Pločevinke pridno zbiramo za mariborski azil.
Lani smo imeli krvodajalsko akcijo, ki sem jo v enem svojih prejšnjih blogov že opisala.
Dejavni smo vsepovsod.
Pomagamo ljudem, ko nas potrebujejo.
Viole so nedavno nazaj pomagale svojemu članu pri iskanju hladilnika in mikrovalovne pečice.
Merti
In če pogledamo še z druge strani…
Včasih smo pravi mali organizacijski geniji…
Skupaj si pomagamo polniti buse, vlake in avtomobile za gostovanja.
Enim se bo zdelo to čisto preprosto, pa vendarle to ni tako…
Če hodiš na vse tekme, je treba vedno znova napolnit avtomobil, da se stroški čim bolj znižajo in pri tem znamo biti pravi ekonomisti.
Tako traja včasih tudi po več dni, da najdemo skupni avto, pa vendarle nam uspe.
Pri tem spoznamo številne nove navijače in rojevajo se nova prijateljstva…
In ne samo to…en za drugega po urah stojimo v vrstah za vstopnice, da slučajno kdo od nas ne bi zamudil tekme…
In za lepi konec omenim še mucka.
Danes je naša Mateja sprožila akcijo, da se je našel mucek, ki potrebuje dom…
In tako smo vijolice “tulile” po svojih facebook zidovih, kdo bi lahko šel po njega…
Naš Aleš (hvala za Dudelange) je pokazal neizmerno gesto…
Mucek je zdaj pri njem in je dobil ime Merti. Saj se ne čudite, kajne?
Srečno v novem domu pa tudi Boltu, kužku naše Ines, ki je tudi slučajno potrkal na njeni terasi in ostal…
Bolt.
Tako da vidite, da imamo velika in predvsem odprta vijolčna srca…
Potrkajte na naša vrata, če nas kdaj potrebujete…
Vijolčni prijatelji smo skupaj kot eno in nič se ne sliši lepše kot to.
ps. jutri pa na Dinamo. Samo ne lekarne oropat, ker tak živčki delajo. 🙂